Leta 2006 je Evropska vesoljska agencija (ESA) na Nizozemskem ustanovila prvo Evropsko pisarno za izobraževanje na področju vesolja (ESERO). Njeno poslanstvo je bilo jasno in ambiciozno: podpreti učitelje pri uporabi vesolja kot motivatorja za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko (STEM) pri učencih in dijakih. Dve desetletji pozneje je ESERO zrasel v največjo in najvplivnejšo izobraževalno pobudo ESA na področju šolskega izobraževanja.
Pilotni ESERO je bil ustanovljen v Muzeju znanosti NEMO v Amsterdamu pod okriljem nizozemskega ministra za izobraževanje, kulturo in znanost. Kar se je začelo kot pilotni projekt, se je kmalu razširilo po Evropi in postavilo temelje vseevropske izobraževalne mreže.
Mreža danes deluje v 22 državah članicah ESA, Latvija in Litva pa naj bi se ji pridružili leta 2026. Dosegla je milijone otrok, starih od 3 do 18 let, učiteljev in drugih izobraževalnih delavcev. Slovenija je del mreže ESERO od leta 2023.
Hugo Marée, vodja Izobraževalnega urada ESA, ob razmisleku o vplivu projekta poudarja: »Projekt ESERO spremljam že od njegovih začetkov in videl sem, kako se je razvil v močno in široko razvejano mrežo. Najbolj izstopa to, da deluje v resničnih učilnicah. Vesolje pogosto dojemamo kot nekaj oddaljenega, v izobraževanju pa lahko učenje naredi oprijemljivo in privlačno. Učitelji prek ESERO pridobijo orodja za obravnavo zahtevnih tem na nove načine ter ustvarjajo priložnosti za sodelovalno delo, uporabo resničnih podatkov in praktično izkušnjo STEM. Ključna vrednost projekta je, da ne gre za enoten pristop za vse, temveč za model, ki se v vsaki državi prilagodi njenim učilnicam, učiteljem in učencem.«
Cilj projekta ESERO ni zgolj poučevanje dejstev o vesoljski znanosti, raketah ali satelitskih misijah. Njegov namen je širši: uporabiti vesolje kot sredstvo za to, da predmeti STEM postanejo vznemirljivi, relevantni in da se jasno pokaže njihov pomen za družbo.
V učilnicah in zunaj njih so učenci po vsej Evropi v okviru tekmovanja CanSat izdelovali miniaturne satelite, s pomočjo satelitskih posnetkov v projektu Podnebni detektivi raziskovali podnebne spremembe in Zemljino okolje, za Mednarodno vesoljsko postajo pisali računalniške programe v projektu Astro Pi, načrtovali prihodnje vesoljske habitate v projektu Moon Camp ter se v okviru projekta Misija X urili kot astronavti. Pisarne ESERO so navdih spodbujale tudi z dogodki, kot so izobraževalni klici v živo z astronavti ESA, ki krožijo več sto kilometrov nad Zemljo. Te izkušnje že vrsto let temeljito spreminjajo dojemanje področja STEM med učenci.
Učenci, vključeni v ESERO Grčija, so povedali: »Učenje o vesolju je bilo vznemirljivo in zabavno. Ob učenju naravoslovja na povsem nov način smo se počutili kot pravi astronavti.« Drugi udeleženec tekmovanja CanSat pa je dejal: »Ta projekt je spremenil način, kako razmišljam o svojem nadaljnjem študiju in poklicni poti.«
Dejavnosti ESERO segajo tudi iz učilnic – v obšolske dejavnosti, znanstvene klube, observatorije, muzeje in znanstvene centre.
Čeprav imajo vse pisarne ESERO skupne cilje, so dejavnosti v posameznih državah prilagojene nacionalnim učnim načrtom, jeziku, vesoljskim prioritetam in izobraževalnim potrebam. Na mednarodni ravni ESA spodbuja izmenjavo znanja in strokovnega znanja znotraj mreže ter omogoča dostop do vesoljskih strokovnjakov, misij, astronavtov in mednarodnih interdisciplinarnih izobraževalnih projektov. Rezultat je edinstvena evropska izobraževalna mreža – močno mednarodno povezana, hkrati pa trdno zasidrana v nacionalnih potrebah in prioritetah.
Na Švedskem se otroci o trajnosti učijo s pomočjo jablan, vzgojenih iz semen, ki so potovala v vesolje. V Grčiji najmlajši raziskujejo opazovanje Zemlje skozi ustvarjalnost in umetnost. V Italiji učenci sodelujejo v simulacijah življenja na marsovski bazi, kjer med reševanjem izrednih situacij spoznavajo robotiko in naravoslovje. Na Portugalskem so programi usposabljanja učiteljev na področju vesoljskih znanosti in opazovanja Zemlje prek mreže Ciência Viva dosegli več kot pet odstotkov vseh učiteljev v osnovnem in predšolskem izobraževanju.
V Sloveniji si prizadevamo mladim približati tista področja raziskovanja vesolja, na katerih imamo največ znanja, izkušenj in mednarodne prepoznavnosti. Poseben poudarek namenjamo raziskovanju vplivov vesoljskega okolja na človeško telo, razvoju satelitskih tehnologij, opazovanju Zemlje iz vesolja ter robotiki. Prav na teh področjih slovenske raziskovalne ustanove, podjetja in strokovnjaki pomembno prispevajo k mednarodnim vesoljskim projektom. Z navduševanjem mladih za te vsebine želimo spodbujati njihovo radovednost, zanimanje za naravoslovje in tehniko ter jih opolnomočiti za ustvarjanje prihodnjih inovacij, ki bodo soustvarjale razvoj vesoljskih tehnologij in širše družbe.
Slovenski osnovno- in srednješolci največ zanimanja kažejo za ESA medpredmetni šolski projekt CanSat. Ekipe izdelajo svoje satelite v velikosti pločevinke, ki jih nato na državnem tekmovanju pošljemo na pravo misijo. ”Program CanSat, ki poteka pod okriljem ESA, ni običajno šolsko tekmovanje, temveč celovit inženirski projekt, ki dijake skozi celotno šolsko leto vodi skozi razvoj delujočega satelita v velikosti pločevinke. Ta mora po izstrelitvi z raketo samostojno izvajati naloge, primerljive z resničnimi vesoljskimi misijami,” pojasnjuje eden od mentorjev.
ESERO učiteljem nudi navdihujoče vire, usposabljanja in dejavnosti, usklajene z učnimi načrti, ki vesolje uporabljajo kot orodje za izobraževanje na področju STEM.
Učitelji dejavnosti ESERO pogosto opisujejo kot redko priložnost za povezovanje teoretičnih znanj STEM z njihovo uporabo v resničnem svetu, kar krepi njihovo sposobnost vzbujanja radovednosti in povezovanja znanosti z vsakdanjim življenjem ter prihodnjimi poklicnimi možnostmi učencev.
Ena od italijanskih učiteljic je povedala: »Med številnimi viri, ki sem jih vključila v svoje poučevanje, so imele metode in gradiva ESERO Italija, zlasti projekt Podnebni detektivi, izjemen vpliv na delo v razredu. Dejavnosti so spodbujale sodelovanje in izmenjavo idej med učenci ter ustvarile spodbudno in sodelovalno učno okolje.«
Učiteljica, ki se je udeležila konference ESERO na Portugalskem, je dodala: »To usposabljanje je na številne načine prispevalo k mojemu strokovnemu razvoju – od posodobitve znanja in novih idej za pouk do navdiha za nove dejavnosti ter večje motivacije in navdušenja nad vesoljskim sektorjem.«
V Nemčiji je učitelj tekmovanje CanSat opisal kot »čustveni vrtiljak«, pri katerem učenci med reševanjem resničnih inženirskih izzivov doživljajo tako neuspehe kot preboje. Drugi nemški učitelj je poudaril: »To je izkušnja, ki je v vsakdanjem šolskem življenju preprosto ne moremo ponuditi.«
Praktičen pristop, temelječ na raziskovanju, in uporaba inovativnih didaktičnih metod sta med ključnimi prednostmi ESERO. Namesto tradicionalnega posredovanja znanja prek učbenikov, predavanj in strukturiranih vaj, dejavnosti ESERO spodbujajo eksperimentiranje, timsko delo, interdisciplinarnost, oblikovalsko razmišljanje in reševanje problemov. Učenci analizirajo satelitske podatke, izdelujejo senzorje, raziskujejo okoljska vprašanja ter uporabljajo znanstvene metode pri iskanju odgovorov na odprta vprašanja.
V številnih primerih so dejavnosti ESERO postale globoko vpete v nacionalne izobraževalne sisteme. Gradiva ESERO so danes vključena v programe usposabljanja učiteljev, nacionalne strategije STEM in v več državah celo v formalne učne načrte. Na Irskem se je na primer dolgoletno delo ESERO uskladilo s širšim razvojem kurikula, vključno z vključitvijo vsebin o Zemlji in vesolju v novi predmetnik naravoslovja za nižjo sekundarno raven izobraževanja.
Mreža se je skozi leta močno razširila. Do konca leta 2025 je bilo v ESERO vključenih več kot 530 nacionalnih partnerskih organizacij, med njimi univerze, muzeji, znanstveni centri, vesoljska podjetja, observatoriji, ministrstva, učiteljska združenja in študentske skupine. Projekt ESERO pri ESA se še naprej razvija in ostaja v ospredju inovacij na področju izobraževanja kot del vizije Space for Education 2030.
Ker se družba še naprej sooča z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami, trajnostjo, digitalno pismenostjo in spretnostmi prihodnje delovne sile, se je ESERO izkazal kot pomembna dolgoročna naložba v družbo. Ob pogledu na prihodnje generacije znanstvenikov, inženirjev, učiteljev in reševalcev problemov si ESERO prizadeva zagotoviti, da vesolje ostane vir navdiha, radovednosti, ustvarjalnosti in priložnosti.
Dvajset let po ustanovitvi največji dosežki ESERO segajo daleč prek številk. Kažejo se v trajnih spremembah, ki potekajo v učilnicah in zunaj njih po vsej Evropi, kjer je področje STEM postalo relevantno, dostopno in navdihujoče. Milijonom učencev in dijakov je projekt vlil samozavest, da postavljajo vprašanja, eksperimentirajo, raziskujejo in si predstavljajo prihodnosti, o katerih morda prej sploh niso razmišljali.
Dejavnosti CŠOD sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Projekt sofinancirajo Evropska vesoljska agencija in Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.
;
